1
    2

    Menu

    Izbrana pesem, tekst – klasični primer/biser

    Korzika/Korzičani kot pozitiven vzgled za nas Slovence

    Njihove pesmi in njihova ljubezen do njihove domovine Korzike. – Izbor vsebin o Korziki.

    Brata Jean Francois in Alain BERNARDINI, ustanovitelja in vodji Evropsko pomembne Korzijske etno glasbene-pevske skupine “I MUVRINI”.

    Vir: http://music-lp-underground.com/index_music.php/34191/i-muvrini-imagina/

    Brata Bernardini in zbor 2000 Korzičanov s skladbo: A te Corsica I Muvrini-jev. VELIČASTNO!

    Vir: https://www.youtube.com/watch?v=xmbh4gTJ4Ag&list=RDxmbh4gTJ4Ag&start_radio=1&t=186

    Na umetelen “žvižgajoč” način poje stari psalm o Kralju Davidu, s sporočilom: “Vladarja mora potrditi tudi Bog”.

    Vir: https://www.youtube.com/watch?v=xmbh4gTJ4Ag&list=RDxmbh4gTJ4Ag&start_radio=1&t=186

    BEATA FUNTANELLA

    Ponarodela pesem s Korzike.

    Vir: https://www.youtube.com/watch?v=fqWZCWYw5x4

    NAPOVED prispevka o koreninah ZDA ljudske (folk) COUNTRY ter drugih zvrsti sodobne ZDA umetniške in POP GLASBE.

    Izbor “Mother Maybell and her Daughters – Carter family, Carter Sisters”

    Citatni link posnetka: https://www.youtube.com/watch?v=XE80Ed59uCY

    Citatni linki: https://www.youtube.com/watch?v=qB1svg72pns, https://www.youtube.com/watch?v=qTE3GWVgdmg

    Poznavalci ZDA glasbe, vabljeni k sodelovanju.

    L.r. Janez Kepic-Kern

    DELO in ŽIVLJENSKA USODA zelo pomembnih, popolnoma pozitivnih, samostojnih in kreativnih ljudi iz SVETA

    MARIJA TEREZIJA

    DELO in ŽIVLJENSKA USODA zelo pomembnih, popolnoma pozitivnih, samostojnih in kreativnih ljudi iz SLOVENIJE

    ŽIVE “SLOVENIANA” VIDEOVSEBINE

    ŽIVE UČNO/STROKOVNE IZOBRAŽEVALNE VIDEOVSEBINE

    “DVOJINA” – “SLOVENIANA”

    Prijava v komentiranje

    Vpis v blog preko e naslova

    Vnesite vaš elektronski naslov, da boste lahko komentirali objave na portalu in prejemali obvestila o novih objavah.

    Slovenianin pravilnik

    Varstvo osebnih podatkov

    Slovenianin pravilnik o strogem varstvu osebnih podatkov: velja za vse pisce in člane klubov Sloveniana, za katere je tudi možnost pridobitve psevdonima.

    Arhiv

    Vili Kovačič – PREDLOG ZA POBOLJŠANJE VOLILNE ZAKONODAJE, odlomki teksta

    Drugič, prav tako očitna je neuresničitev zahteve po odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov, če ta vpliv ocenjujemo z vidika volivci – politična stranka. Iz primerjalnega ustavnega prava izhaja, da poznamo takšne volilne sisteme, ki političnim strankam puščajo odločilni vpliv na dodelitev mandatov, ter takšne, ki ta vpliv strank zmanjšujejo in ga namesto tega dajejo v roke volivcem. Primerjalni pregled pokaže, da je slovenski sistem iz vidika vpliva volivcev (namesto vpliva političnih strank ali česa tretjega) celo eden najbolj omejujočih.

     

    1. Bistveni vidik odprtosti volilnega sistema za vpliv volivcev na dodelitev mandatov se v literaturi meri že s tem, ali lahko volivec ob oddaji glasu izbira med več kandidati iz iste politične stranke, ali pa je politična stranka sama tista, ki je v okraj, kjer volivec glasuje, vsilila le enega kandidata te stranke, tako da volivec nima izbire glasovati med več imeni iste stranke, ampak lahko glasuje le za tistega enega, ki ga je tja postavila politična stranka sama.[11]V slovenskem volilnem sistemu velja slednje: da torej politična stranka sama postavi in s tem volivcu vsili enega samega kandidata iz svoje stranke. Tako volivec pri glasovanju o dodelitvi mandata sploh nima izbire med različnimi kandidati iste stranke! O kakšnem odločilnem vplivu volivca med izbiro različnih kandidatov iz iste stranke torej ne moremo govoriti. Nasprotno, pri volilnih sistemih sorazmernega predstavništva po Evropi, ki sem jih podrobno pregledal, je tak vpliv volivcev zagotovljen. V Avstriji na primer ima volivec na volilnem lističu pravico izbirati med okoli 12 kandidati iz iste politične stranke, na Danskem med okoli 7 kandidati iz iste politične stranke, na Finskem celo med 20, na Nizozemskem pa 30, medtem ko v Belgiji to število niha med 4 in 22 kandidati iz iste politične stranke.[12]Volivec sam lahko s svojim preferenčnim glasom opravi izbiro in glasuje za kateregakoli od teh. To so sistemi, ki volivcem omogočajo bistveno večji vpliv, kot pa ga omogoča slovenski sistem, kjer je izbira med različnimi kandidati iz iste politične stranke v celoti onemogočena. Ob primerjavi sistemov bi bilo torej že iz tega razloga težko trditi, da je naš sistem – t. j. ravno sistem, ki je do volivca najbolj zaprt, saj v njem politična stranka volivcu vsili glasovanje o enem samem kandidatu – tisti, ki omogoča odločilni vpliv volivca (in ne stranke) na dodelitev mandatov. 

     

    1. Nevzdržnost takšnega stališča se še bolj izostri, ko ugotovimo, da mnogi evropski pravni strokovnjaki s področja volilnih sistemov tarnajo nad tem, da je vpliv volivcev mnogokrat premajhen celo v opisanih sistemih, kjer imajo volivci na voljo izbiro med številnimi kandidati iz iste politične stranke in kjer volivcem politične stranke torej ne odvzamejo tega vpliva z vsiljenjem zgolj enega kandidata v glasovalni okraj, kot je to pri nas. Lieven De Winter, strokovnjak za belgijski volilni sistem, tako opazuje, da so se ob uvedbi tamkajšnjega volilnega sistema leta 1919 volivci preferenčnega glasu (lastne izbire med kandidati iz iste politične stranke) posluževali v 15 odstotkih, kar pa je tekom zgodovine sistema naposled naraslo na današnjih 60 odstotkov in več.[13]Kljub temu se zgodi, kot pravi avtor, da je zaradi različnih vzrokov v praksi takšen vpliv preferenčnih glasov dostikrat premajhen, saj belgijski sistem volivcu poleg preferenčnega glasovanja omogoča tudi potrditev nespremenjene liste kandidatov, kot mu jo ponudi politična stranka (t.i. alternativno glasovanje).[14]Kljub temu, če 60 odstotkov preferenčnih glasov volivcev v praksi ni dovolj za opredelitev sistema kot takega, ki zagotavlja odločilen vpliv volivcev, kaj bi De Winter šele rekel za slovenski sistem, ki ne omogoča niti predpogoja takšnega vpliva, t. j. da bi volivec sploh lahko glasoval (oddal preferenčni glas) za različne kandidate iz iste stranke (sic!)?

    Avtorji soglašajo, da sta od belgijskega za odločilni vpliv volivcev mnogo bolj odprta npr. danski in finski volilni sistem. Tako kot pri belgijskem tudi pri danskem in finskem volilnem sistemu volivec lahko izbira med več kandidati iste stranke, razlika od belgijske ureditve pa je v tem, da tu ni prej opisanega alternativnega glasovanja, ampak zgolj preferenčno glasovanje, in da je torej lahko izvoljen zgolj tisti kandidat, ki je prejel večje število preferenčnih glasov volivcev. Kot opisuje strokovnjak za danski volilni sistem, Jørgen Elklit, so na danskem volilnem lističu ene in iste stranke napisani različni kandidati po abecednem vrstnem redu (politična stranka jih, drugače kot pri alternativnem načinu glasovanja v Belgiji, ne najprej rangira sama), volivec pa nato nujno mora obkrožiti enega od kandidatov in s tem nujno izbrati sam. Izvoljen je zgolj tisti, ki je prejel večje število takšnih neizbežno preferenčnih glasov.[15] To pomeni, da je odločilni vpliv volivcev (za razliko od političnih strank) na dodelitev mandatov v danskem sistemu tudi v praksi zagotovljen.

    Zelo podobno za finski sistem glede odločilnega vpliva volivcev opisuje in komentira Tapio Raunio, strokovnjak za tamkajšnji volilni sistem.[16] Ob tem gre finska ureditev glede odločilnega vpliva volivcev na dodelitev mandatov še korak dalj in tako za razliko od belgijskega in danskega zahteva, da na Finskem tudi to, kdo bodo sploh kandidati na strankarski listi, v precejšnji meri določijo volivci in ne politične stranke. Večino kandidatov na listi stranke tako v predizboru predlagajo in določijo člani stranke sami, ki živijo v tistem okraju, pri čemer do ene četrtine ali petine (odvisno od stranke) tako izbranih kandidatov organi strank nato lahko zamenjajo (predvsem iz razlogov zagotovitve geografsko, socio-ekonomsko, spolno in demografsko uravnoteženih list), kar pa se v praksi po besedah Raunia dogaja le redko in tako odločilnega vpliva volivcev na Finskem ne načenja.[17]

    To so primeri sistemov z odločilnim vplivom volivcev, pri čemer, kot smo videli, nekateri od teh, ki v praksi tako uzakonjen odločilen vpliv manjšajo, pri strokovnjakih naletijo na kritiko kot sistemi, ki še ne dopuščajo dovoljšnega vpliva v razmerju volivec – politična stranka. Primerjava tovrstne primerjalnopravne literature o odločilnem vplivu volivcev (namesto strank) s slovenskim sistemom, ki kot rečeno volivcu izbire (preferenčnega glasu) med različnimi kandidati iste politične stranke sploh ne omogoča, saj mu le-ta v njegov okraj sama vsili zgolj enega kandidata (sic!), ne potrebuje dodatnega komentarja. Očitno je, da slovenski sistem odločilni vpliv volivcem, kot ga razume tovrstna primerjalna literatura, odreka že v štartu, še preden se sploh postavi vprašanje, kako ga v praksi nato čim bolje razviti.

     

    1. Poleg opisane skoraj popolne izločitve odločilnega vpliva volivcev (in ne stranke) pa ima slovenski sistem poleg tega še hudo anomalijo, ki vpliv volivcev na dodelitev mandatov v praksi do popolnosti onemogoči. Ker gre za meni edini poznani sistem v Evropi, ko zgolj enega samega kandidata volivcu v volilni okraj vsili kar politična stranka sama, pride do nevzdržne situacije, ko volivec nekega kandidata voli zgolj zato, ker je kandidat iz politične stranke, ki ji želi nameniti podporo, pa čeprav konkretnega vsiljenega kandidata celo ne mara in ga sicer ne bi nikoli podprl, ampak bi ga v resnici želel izločiti in namesto njega podpreti katerega od drugih kandidatov te stranke, ki pa so zdaj kot kandidati vsiljeni v ostale okraje te iste volilne enote. Tega, da bi podprl drugega kandidata iz iste stranke, seveda ne more storiti, saj v slovenskem sistemu, če želi glasovati za to stranko, lahko glasuje le za vsiljenega kandidata iz te stranke. S tem pa – in tu je anomalija – je primoran glasovati celo PROTI dodelitvi mandata svojemu preferiranemu kandidatu iz te iste stranke, ki nastopa v tem ali onem sosednjem okraju iste volilne enote. Za dodelitev mandata med kandidati znotraj iste politične stranke je, kot pojasnjeno v začetku, namreč odločilno kateri od med seboj tekmujočih kandidatov v volilni enoti je dobil relativno večje število glasov v svojem okraju. Anomalija unikatnega slovenskega volilnega sistema je torej v tem, da ne le onemogoča ampak celo spreobrne in s tem izniči kakršenkoli resen (in pristen) vpliv volivca na dodelitev mandata znotraj ene in iste liste. Strokovnjaki za volilne sisteme in zakonodajalci zahodno evropskih držav so že vedeli, zakaj česa takemu volilnemu sistemu podobnega niso uzakonili nikjer. Vpliv in voljo volivcev, s tem pa demokracijo samo, sprevrača do točke, ko ni več jasno, ali o personalnem rezultatu volitev sploh še lahko govorimo kot o pristni volji volivcev in s tem o vladavini ljudi.

     

    1. Tretjičodločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov je mogoče ocenjevati tudi z vidika, ali je ta vpliv takšen, da je iz vsakega volilnega območja, kjer si imel sam možnost dejansko glasovati, izvoljen vsaj en oziroma več poslancev (dodeljenih mandatov). Če iz volilnega območja, kjer si imel dejansko možnost glasovati, ni nobenega izvoljenega poslanca (mandata), potem je tvoj vpliv na dodelitev mandatov neznaten. Če je takih volilnih območij brez poslanca veliko, je s tem tudi veliko volivcev brez odločilnega vpliva. Odločilni vpliv na dodelitev mandatov namreč ni le prazna fraza, ampak služi svojemu namenu – ustavni vrednoti učinkovitega vpliva volivcev v sistemu predstavniške demokracije, t. j. sistemu čim bolj učinkovitega vodenja volivčevega lastnega življenja preko razmerja s poslancem, ki naj poslanca resnično zavezuje. Šele ko je volivec do izvoljenega poslanca v resnično demokratičnem razmerju – tako, da je poslančeva izvolitev v resnici neposredno odvisna od volivčevega glasu – lahko govorimo o izpolnjeni ustavni vrednoti, ki stoji za pojmom »odločilni vpliv«. Takšna situacija je popolnoma nasprotna od tiste, ko gre za volivce, ki so v praksi ostali brez odločilnega vpliva na dodelitev mandata v svojem volilnem območju, kjer ni bil izvoljen noben poslanec in ko gre torej za volivce, ki glede vprašanja dodelitve dobljenih mandatov med kandidati iste politične stranke lahko glasujejo le proti takšnemu izvoljenemu poslancu iz drugega okraja. Do teh volivcev se dovolj učinkovito demokratično razmerje poslancev ni vzpostavilo, ampak je ostalo le na šibki, zgolj načelni, teoretični ravni, ki dalje prerašča celo v anomalijo. S tem se izgublja pomen zahteve po odločilnem vplivu in obenem vzpostavlja neenakost med volivci glede tega pomembnega vzvoda za resnično demokratično oblast.

     

    1. Tudi hiter  primerjalni pregled me napeljuje v sklep, da so se v državah z daljšo demokratično tradicijo pomena te vrednote (t. j. tudi tega, tretjega pomena vpliva volivcev na dodelitev mandatov) še kako dobro zavedali. Kamorkoli po Evropi se ozrem, vidim primere proporcionalnih volilnih sistemov, ki vsem skupinam volivcev obenem matematično zagotavljajo, da je iz volilnega območja, kjer so imeli dejansko pravico voliti, dodeljenih vsaj nekaj mandatov. Tako je[18]npr. v Avstriji izvoljenih povprečno 4–5 poslancev na vsako od volilnih območij, na Danskem v 17 volilnih okrožjih okoli 8 poslancev (največ 16 in najmanj 2), na Finskem v 14 okrožjih povprečno dobrih 13 poslancev, v Belgiji v 11 volilnih okrožjih od 4 do 22 poslancev, na Nizozemskem in v Izraelu pa so v okviru enega volilnega okrožja na ravni države vsi poslanci izvoljeni s strani vseh volivcev. Na prvi pogled torej ni sistema, ki bi povzročil, da bi skupina volivcev v volilnem območju, zgolj v katerem je lahko glasovala, v praksi ne dodelila mandata neposredno vsaj enemu konkretnemu kandidatu. Nasprotno, zdi se, da je v vseh primerjanih sistemih, razen slovenskem, kjer naj bi kar 21 od 88 okrajev ne imelo izvoljenega poslanca,[19]ta odločilni neposredni vpliv volivcev na dodelitev konkretnih mandatov omogočen. Obenem je enostavno uvideti, kako bi se tudi pri nas lahko izognili opisani pomanjkljivosti. Ob nadomestitvi sedanjih 88 volilnih okrajev na primer s 44 volilnimi območji bi v vsakem od slednjih prišlo do podelitve mandatov dvema poslancema, ob nadomestitvi sedanjih okrajev z 22 volilnimi območji bi volivci v vsakem od slednjih mandate podelili 4 poslancem, ob nadomestitvi sedanjih okrajev z 11 volilnimi območji 8 poslancem, ob nadomestitvi z 8 območji 11 poslancem, ipd. Ena od številnih možnosti je seveda tudi ukinitev 88 okrajev in ohranitev sedanjih 11 volilnih enot; tudi tako bi zakonodajalec matematično zagotovil, da noben volivec ne bi ostal brez izvoljenega poslanca, za katerega je imel možnost neposredno glasovati, in s tem brez odločilnega vpliva. Kot se zdi, da to velja v ostalih volilnih sistemih po Evropi, bi tudi slovenski volilni sistem (še posebej, ker pri nas Ustava izrecno zapoveduje odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov) to dodatno ustavno hibo moral popraviti.

     

    1. Ker slovenski volilni sistem ne omogoča dejanskega, kaj šele odločilnega vpliva volivcev v niti enem od treh opisanih pomenov (pod Prvič, Drugič in Tretjič, zgoraj), in s tem torej tudi ne zagotavlja kumulativnosti odločilnega vpliva iz teh bistvenih pomenov, po moji oceni ni mogoče utemeljeno zaključiti, da je odločilni vpliv zagotovljen. Presoja, ki ne odgovori na zgornje navedbe, je pavšalna. Če bi se sklicevala na to, da naj bi pri volilni zakonodaji zakonodajalec imel prosto polje svobodne presoje, pa ne bi upoštevala dejstva, da gre pri volilni pravici (1) za prvovrstno ustavno materijo, ter da (2) zahteva po odločilnem vplivu izhaja iz izrecne in posebne ustavne določbe in ni »le« izvedena iz kakega splošnega ustavnega načela. Zato je k zapolnitvi njene pomenske vsebine v prvi vrsti poklican nihče drug kot Ustavno sodišče.

     

    0 komentarjev

    Pustite odgovor

    Bi se radi pridružili pogovoru?
    Pridružite se nam!

    Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

    Iskanje

    Zadnje novice

    “SLOVENIANA” mesečna revija

    Napovednik “SLOVENIANA” dogodkov

    Napovednik splošnih dogodkov v R. Sloveniji in širše

    Poročila o novejših preteklih dogodkih

    Aktualne teme slovenskega javnega prostora

    Dogodki

    december 2019

    januar
    PO
    TO
    SR
    ČE
    PE
    SO
    NE
    25
    26
    27
    28
    29
    30
    1
    Dogodki za december

    1

    Ni dogodkov
    2
    3
    4
    5
    6
    7
    8
    Dogodki za december

    2

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    3

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    4

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    5

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    6

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    7

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    8

    Ni dogodkov
    9
    10
    11
    12
    13
    14
    15
    Dogodki za december

    9

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    10

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    11

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    12

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    13

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    14

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    15

    Ni dogodkov
    16
    17
    18
    19
    20
    21
    22
    Dogodki za december

    16

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    17

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    18

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    19

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    20

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    21

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    22

    Ni dogodkov
    23
    24
    25
    26
    27
    28
    29
    Dogodki za december

    23

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    24

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    25

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    26

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    27

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    28

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    29

    Ni dogodkov
    30
    31
    1
    2
    3
    4
    5
    Dogodki za december

    30

    Ni dogodkov
    Dogodki za december

    31

    Ni dogodkov

    Anketa

    Ali vam je všeč naš novi spletni portal "SLOVENIANA"?

    Ogled rezultatov

    Loading ... Loading ...

    Videovsebine

    Videovsebine – TRAJNEGA POMENA

    Link do citatnega preposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=pTVjCWekS1Q

    Link do citatnega preposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=AY80R2Pb7LE

    Link do citatnega preposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=6o6zMPLcXZ8

    Link do citatnega preposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=sEZFt5ZZj9s

    Videovsebine – DNEVNEGA POMENA

    Link do citatnega preposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=Hdc2zNgJIpY

    Link do citatnega preposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=Hdc2zNgJIpY

    Košarica

    SPLOŠNA PODROČJA VSEBIN

    2. NOVINARSTVO IN MEDIJI V SLOVENIJI IN SVETU

    5. PSIHOLOGIJA. VSA PODROČJA V AKADEMSKEM SVETU IN V REP. SLOVENIJI

    3. RAČUNALNIŠTVO VSA PODROČJA

    3.1 kategorija

    ELEKTRONIKA

    3.2 kategorija

    MOBILNA TEHNOLOGIJA

    3.3 kategorija

    INFORMATIKA

    3.4 kategorija

    TELEKOMUNIKACIJE

    3.5 kategorija

    PROGRAMIRANJE

    3.6 kategorija

    SPLETNE STRANI

    3.7 kategorija

    MOBILNA TEHNOLOGIJA

    6. VERSTVA

    DRUŽBENA PODROČJA VSEBIN

    7. SOCIOLOGIJA DRUŽBENE VEDE IN SLOVENCI

    10. POLITIČNA ZGODOVINA SLOVENCEV

    13. VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR v 2018

    16. REP. SLO. JAVNE FINANCE, DAVKI, BANKE, ITD

    19. AKTUALNO STANJE R. SLO. PRAVA in INSTITUCIJ PRAVA 2018

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    22. SOCIALA IN SKRBSTVO v R. SLO.

    11. SAMOSTOJNA SLOVENIJA po 1991 LETU

    11.1 Kategorija

    UREDITEV IN SLABOSTI

    14. EKONOMIJA, GOSPODARSTVO in SLOVENCI

    17. REP. SLO. PRODUKCIJA, TRGOVINA, STORITVE 2018

    20. AFERE, ŠKANDALI v REP. SLO. 2018

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    23. PEDAGOGIKA in ŠOLSTVO in SLOVENCI

    9. POLITIKA - PRETEKLA IN AKTUALNA

    12. POLITIČNE STRANKE v R. SLO, AKTUALNA POLITIČNA DOGAJANJA

    15. AKTUALNI PROBLEMI REP. SLO. EKONOMIJE

    18. PRAVO, PRAVNE INSTITUCIJE in SLOVENCI

    21. JAVNA UPRAVA, ITD.

    21.1 kategorija

    AKTUALNI PROBLEMI 2018

    24. ETNOLOGIJA, LJUDSKE PESMI, ITD

    24.1 kategorija

    MATERIALNA DEDIŠČINA

    24.2 kategorija

    DUHOVNA ETNO DEDIŠČINA

    24.3 kategorija

    REKI, PREGOVORI, VRAŽE

    24.4 kategorija

    LJUDSKE PESMI SLOVENCEV

    24.5 kategorija

    LJUDSKE PRIPOVEDI, PRAVLJICE, LEGENDE, BAJKE

    24.6 kategorija

    OBLAČILA, LJUDSKE NOŠE

    24.7 kategorija

    PLESI – slovenski ljudski plesi

    NARAVOSLOVNE VEDE, VSEBINE

    25. MATEMATIKA, ASTRONOMIJA, METEOROLOGIJA

    28. BOTANIKA, RASTLINSTVO v SVETU in SLOVENIJI

    26. FIZIKA, GEOLOGIJA, GEODEZIJA

    29. ZOOLOGIJA, ŽIVALSTVO - TUJE in v REP. SLO.

    29.1 kategorija

    ŽIVALI V NARAVI v SLOVENIJI

    29.2 kategorija

    DIVJAD v SLOVENIJI

    29.3 kategorija

    PTICE v SLOVENIJI

    29.4 kategorija

    ŽIVALI – MANJŠE v SLOVENIJI

    27. KEMIJA - ANORGANSKA, ORGANSKA, UPORABNA

    UPORABNE NARAVNE VEDE, VSEBINE: MEDICINA

    33. ODVISNOST, ALKOHOLIZEM, DROGE, ITD

    36. NEGA TELESA, KOZMETIKA, PARFUMI, ITD

    39. SISTEM ZDRAVSTVA V REP. SLO. 2018

    31. BOLEZNI, SIMPTOMI, DIAGNOSTIKA, TERAPIJE

    34. FARMAKOLOGIJA, FARMACIJA, ZDRAVILA, RECEPTURE

    34.1 kategorija

    FARMAKOLOGIJA, LEKARNIŠTVO v SLOVENIJI

    34.2 kategorija

    LJUDSKO ZDRAVILSTVO, ČAJI, OBKLADKI

    34.3 kategorija

    ZDRAVILNE RASTLINE v SLOVENIJI

    37. FIZIOTERAPIJA, REHABILITACIJE, TERAPEVTSKA DODATNA

    32. PSIHIATRIJA, PSIHIČNE BOLEZNI in MOTNJE

    35. HIGIENIKA, RAZKUŽILA, URADNA JAVNA RABA

    38. HOMEOPATIJA in ALTERNATIVNE METODE

    UPORABNE NARAVNE VEDE, VSEBINE: TEHNIKA

    40. TEHNIKA, GLAVNA TEHNIČNA PODROČJA SODOBNOSTI

    43. METALURGIJA, TRADICIJA KOVAŠTVA v REP. SLO.

    41. TRANSPORTNA TEHNIKA, AVTOMOBILI

    41.1 kategorija

    TRANSPORTNA IN DELOVNA VOZILA

    41.2 kategorija

    OSEBNI AVTOMOBILI, ITD

    44. ELEKTROTEHNIKA in ELEKTROENERGETIKA

    42. GRADBENIŠTVO, STANOVANJSKE, GOSPODARSKE in OSTALE STAVBE

    45. OSTALE TEHNIČNE PANOGE

    NARAVNE IN TEHNIČNE VEDE IN VSEBINE

    46. KMETIJSTVO IN POVEZANE STRANKE IN DEJAVNOSTI V SLOVENIJI IN SVETU

    49. VRTNARSTVO, VRSTE UŽITNIH RASTLIN, ITD

    52. ČEBELARSTVO V SLO., MED, ITD

    52.1 kategorija

    NAČINI REJE ČEBEL

    55. STANOVANJA, OPREMA DOMOV V SLOVENIJI

    58. TISKARSTVO IN SORODNE DEJAVNOSTI

    61. PODJETJA, VODENJE, ADMINISTRACIJA, ORGANIZACIJA

    64. KEMIJSKA INDUSTRIJA, VRSTE TEHNOLOGIJE

    64. KEMIJSKA INDUSTRIJA, VRSTE TEHNOLOGIJE

    70. OBRTI, RAZNE TEHNOLOGIJE; LES, KOVINA, PAPIR

    73. TEHNOLOŠKE OBRTI, INSTRUMENTALNI APARATI, ITD.; STROJI, OPREMA, ORODJA

    47. KMETIJSTVO, TRADICIONALNO, INDUSTRIJSKI, EKOLOŠKO, BIOLOŠKO

    50. REJA ŽIVALI, VZREJA, VETERINA, EKOLOŠKA REJA

    53. ROV IN RIBOLOV V SVETU IN SLOVENIJI

    56. VRSTE PODJETIJ, INDUSTRIJ, OBRTI, TRGOVINA, PROMET

    59. PROMET, VRSTE PROMETA ITD, LADIJSKI, ZRAČNI PROMET

    62. PROIZVODNI NAČINI V INDUSTRIJAH IN OBRTEH, PLANIRANJE

    65. ENERGETIKA, VRSTE OBRATOV IN TEHNOLOGIJE

    68. JEKLO, KAMNINE, KERAMIKA, PVC TEHNOLOGIJE, BARVILA

    71. TEKSTIL, INDUSTRIJA, OBRTI

    74. GRADBENIŠKE OBRTI, VRSTE TEHNOLOGIJE

    48. POLJŠČINE, PRIDELKI IN NJIHOVA UPORABA

    51. PSI, MAČKE IN OSTALE DOMAČE ŽIVALI

    54. KULINARIKA, GOSPODINJSTVO IN GOSTINSTVO V SLOVENIJI

    57. TELEKOMUNIKACIJE - ORGANIZACIJA, TEHNOLOGIJE

    57.1 kategorija

    POŠTA, ORGANIZACIJA, DELOPOST

    60. KNJIGOVODSTVO IN RAČUNOVODSTVO, PREDPISI V REP. SLO., STORITVE

    63. TRGOVINA, KOMERCIALA, MARKETING, ITD

    66. VINARSTVO, RAZLIČNI NAPITKI, SOKOVI

    69. METALURŠKI ARTIKLI IN TEHNOLOGIJE

    72. UMETNIŠKE OBRTI, STARE OBRTI

    UMETNOSTI, JEZIKI, SLOVARJI, LITERARNE VEDE IN LEPOSLOVJE

    75. UMETNOSTI; NELITERARNE, VRSTE, ZGODOVINA, TRADICIJA, ANTIKA

    78. DEKORATIVA, LIKOVNA IN ROČNA DELA, RISANJE, DESIGN

    81. FILM, KINEMATORGRAFIJA

    84. RAZVEDRILO, REKREACIJA, ŠPORT, IGRE

    87. SLOVARJI, POSAMIČNI JEZIKI

    89. LITERARNA TEORIJA, POETIKA, HERMEVTIKA

    76. ARHITEKTURA V SVETU, VRSTE GRADENJ

    79. SLIKARSTVO, TEHNIKE, GRAFIKA

    82. GLASBA, SPLOŠNO, TEORIJA, GLASBILA

    85. JEZIKOSLOVJE; JEZIKI, TEORIJE, LINGVISTIČNE VEDE, ITD.

    88. UČENJE JEZIKOV

    90. KNJIŽEVNOSTI, ZGODOVINA KNJIŽEVNOSTI, ITD.

    77. KIPARSTVO, NUMIZMATIKA

    80. FOTOGRAFIJA, SODOBNE IN STARE TEHNOLOGIJE, VIDEO

    83. GLASBA V SLOVENIJI, ZGODOVINA DANES

    86. PRAVOPIS; SLOVENSKI IN TUJI, FONETIKA, KRATICE, ITD; GRAMATIKA - SLOVNICA

    86. PRAVOPIS; SLOVENSKI IN TUJI, FONETIKA, KRATICE, ITD; GRAMATIKA - SLOVNICA

    91. SLOVENSKO LEPOSLOVJE IN KNJIŽEVNOST; PREGLED, DOSEŽKI

    VSEBINE IZ GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE, POTOPISI, BIOGRAFIJE, SPOMINI SLOVENCEV

    92. GEOGRAFIJA V SLO. IN SVETU; NASELJA, POTOPISI

    95. ZGODOVINA; SPLOŠNO IN SLO., ARHEOLOGIJA

    98. BLOGI SLOVENCEV

    94. HERALDIKA, GRBI, RAZSTAVE; SLOVENIJA

    97. POLPRETEKLOST; 20, STOLETJE V SLOVENIJI

    NAČRTOVANE DEJAVNOSTI SLOVENIANE

    SLOVENIANA INSTRUMENTALNE IN PEVSKE SKUPINE IN PLESALCI

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    ČLANSKE JAVNE TRIBUNE SLOVENIANA

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    KOREKTNA MEDOSEBNA DRUŽABNOST, "DVOJINA" KLUB, MEDOSEBNA POMOČ

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    KLUB PRIJATELJEV, SODELAVCEV IN PODPORNIKOV SLOVENIANE

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    SLOVENIANA ZALOŽNIŠTVO IN PUBLICISTIKA, OGLASNIK

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    SLOVENIANA POSLOVNI KLUBI IN INFORMACIJSKE OBLIKE

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    DOMAČNOSTNI SLOVENIANA KLUBI: SENIORJI, ŽENSKI, LOKALNI ITD...

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    SLOVENIANA INFO TOČKE V LJ IN SLOVENIJI

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    SLOVENIANA KULTURNO - RAZVEDRILNE PRIREDITVE IN PLESI

    Vsebina je še v urejanju.

    Hvala za razumevanje.

    Kliči