OD OLIGARHIJE DO DEMOKRACIJE – ODPRTE VOLILNE LISTE

Stališče, da je strankarski sistem, kakršnega imamo sedaj, edino možen model demokracije je popolna zabloda nevednih ljudi ali pristašev ohranjanja  monopola, ali pa tistih nezadovoljnih, ki se iz strahu kot pijanec plota oklepajo obstoječe ureditve. Strah pa zavira tudi najmanjše spremembe. Vendar je za ključno začetno spremembo potrebno storiti zelo malo. To je odpreti  zaprte strankarske kandidatne liste. S tem bi se pokazala odprtost ali zaprtost političnih strank. Prednostni glas znotraj liste, o katerem je toliko govora, pa bi tako dobil svojo težo in možnost učinkovanja navznoter in izboljšanja ponudbe navzven. 

Gre za uvedbo odprtih kandidatnih list na katerih je število kandidatov  večje od števila poslanskih mest. Za poslansko mesto znotraj volilnega okraja ali volilne enote  bi torej lahko kandidiralo več oseb. Način predlaganja pa je stvar znotraj strankarskih pravil (z e-glasovanjem, podpisi, konvencijami, soglasjem šefov, kvorumom itd). Pomembno je da se ta možmost odpre. 

Takšna ureditev sledi ločenemu  mnenju ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča (ob spremembi volilnih okrajev), ki se zavzema za povečanje vpliva volivcev in navaja primere v demokracijah s tradicijo. Nekatere države to že imajo – Belgija, Nizozemska, Finska in delno celo Avstrija. V Nemčiji je približek temu kombiniran volilni sistem, ki pa pri nas nima možnosti uvedbe, bi pa z odprtimi listami delno imel podoben učinek učinek. Pozitivni elementi te ureditve bi bili:

1.poglobitev znotraj strankarske demokracije – predlaganje več kandidatov  znotraj enega okraja ali enote oz. volilnega okoliša

2.spodbudila  bi se znotraj strankarska konkurenca in pritisk članov, da  dobijo priložnost tudi drugi, ki niso v neposredni okolici vodje stranke 

3.zmanjšal bi se izključni vpliv strankarskih šefov na to kdo je lahko kandidat

4.demokratična legitimacija strankinega profila bi pomagala tistim strankam, ki bi to možnost uporabile (konkurenčna prednost) 

5.razbremenilo pa bi tudi vodje strank od izključne odgovornosti za formiranje kandidatne liste

6.stranke z bogatim kadrovskim potencialom bi bile na boljšem – ne na slabšem, ker bi njihovi prepoznavni kadri dobili več možnosti izvolitve, ne bi pa bili, kot sedaj, zaradi številčne omejitve s številom poslanskih mest, izločeni iz volilne tekme. 

7.končno selekcijo bi tako naredili volivci sami na volitvah, ne pa strankokracija-strankarski šefi, dana pa bi bila možnost nebolečega združevanja kandidatov novih manjših strank na skupno listo, namesto medsebojnega boja za prevlado.

Za možnost odprtih list niti ni potrebna sprememba volilnega sistema, pač pa zgolj sprememba 48 člena zakona o volitvah v DZ.  Predsednik države naj odpre diskusijo v to smer, ki v skrajni konsekvenci pomeni prehod iz oligarhičnega  sistema v demokracijo. Predlog tudi omejuje strankarski despotizem, obenem pa »šefe« razbremenjuje očitkov vojvodstva. Sprostil bi potencial tam kjer v resnici obstaja – v ljudeh in v  močnih strankah z bogato tradicijo in povečal bi strankarsko ponudbo kompetentnih in moralno sprejemljivih ljudi, pa tudi nove stranke, če bi imele kvalitetno ponudbo, bi lažje dosegle dober rezultat.  

Prednostni glas, ki je zdaj tako v ospredju, naj ne bo absoluten ampak relativen znotraj liste. Tudi ni nujno, da je ta glas vedno oddan, je le  opcija. Če ni izkoriščena gredo ne podeljeni preferenčni glasovi prvemu na listi. 

Ni pa seveda res zapisana trditev v DELU, da je uvedba relativnega prednostnega glasu pogojena z ukinitvijo volilnih okrajev. Nasprotno, ohranitev okrajev  bi prednostnemu glasu dala še večji pomen. Njihova ukinitev pa je izrazit korak k še večji centalizaciji in možnim novim pojavom, da veik del prebivalstva nima zastopstva v DZ (cca220.000). 

V Sloveniji je dovolj sposobnih ljudi, ki pa skozi ozek lijak zaprtih list ne pridejo do izraza. Razširitev  tega lijaka bi bil nov dotok svežih sil v ožilje demokracije. Demokracija se namreč začne že pri kandidaturah.  Tudi abstinenca volitev bi bila ob boljši ponudbi z odprtimi listami, bistveno manjša.Stranka ki odprtih iist ne bi uporabila,  bi tvegala, da dobi zunanji razpoznavni oligarhičnosti in nedemokratičnosti politične stranke. Stranke se ne bi več delile na leve in desne, ampak na oligarhične in demokratične! Na videz gre za  majhno spremembo, vendar z velikim učinkom. Celo večjo kot jo bo prinesla bolj izenačena velikost okrajev, ki je seveda nujna, ne sme pa biti končni cilj. Končni cilj je ureditev, ki bo prinesla čim večji vpliv volivca na izvolitev, kot je zapisano  v 80 členu ustave Ustave. RS.

Ljubljana, 15.11.2019           

Vili Kovačič, državljan K. 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Call Now Button