PUST 2019

Pustovanje, kot eden najbolj priljubljenih, najstarejših slovenskih ljudskih običajev – NEKOČ in DANES.

Kot vemo vsi, se je običaj pustovanja izoblikoval skozi čas iz starih dojemanj in obredij, ki so nastala iz sobivanja človeka v naravi. Pri nas v Sloveniji se je ohranilo nekaj najstarejših običajev med katere spada seveda kurentovanje v enaki nepotvorjeni obliki se pa ob koncu zime, še vedno v nepotvorjeni obliki dogajajo/izvajajo nekateri običaji, vezani na ta čas – npr: malo znani t.i.:

“POJAČI” (izgovori se PAJAČI) v Iški vasi na Barju še vedno “pojajo”, preganjajo in tepejo vsakogar, ki jim ne more pobegniti. V primeru teh t.i. gre za še bolj nepotvorjeno obliko preganjanja vsega neživljenskega/starega/itd.

V sodobnem času v praksi imajo ti t.i. “POJAČI” tako konkretno obliko: “pojači” so mladi fantje, ki teden dni norijo in pijančujujejo, izsiljuje za darove (pobirajo davke), preganjajo in pretepajo vsakogar, ki jim ne more uiti. Dejansko so zelo nasilni zato v tednu okrog pusta starejši ljudje in otroci ostajajo zaprti v hišah, da bi jim ne padli v roke, tem na pol podivjanim “POJAČEM”.

Pomemben še živ pustni običaj iz Prekmurja pa je seveda t.i. “BOROVO GOSTIVANJE”.

Seveda je še veliko drugih oblik sodobnega pustovanja na slovenskem: obiski maškar po domovih, gostinski pustni plesi in prireditve. Nekatere od njih so že čisto komercializirane – s preračunanim dobičkom od obiska obiskovalcev (npr.: kurentovanje na Ptuju, v Cerknici, itd).

Za konec naj še omenim običaj kmečkih pustnih plesov, ki ponekod v Sloveniji še živi – predvsem v pravih kmečkih vaseh na Gorenjskem.

Pravi KMEČKI PUSTNI PLESI so imeli in še imajo poleg razvedrila tudi globlji smisel: za Božič in za Silvestrovo se v kmečkih vaseh nekdaj ni plesalo. Plesalo pa se je za PUSTA. Zakaj? Preprosto: ob PUSTU so se nekdaj kmetje iz okoliša zbrali zato, da so videli, koliko jih je sploh še pri močeh za delo in normalno aktivno življenje. Udeležba na teh pravih KMEČKIH PUSTNIH PLESIH je bila za kmečke gospodarje obvezna: če katerega od gospodarjev ni bilo je to pomenilo, da z njim nekaj ni v redu in da sosedje na kakšno sodelovanje z manjkajočim gospodarjem – ne morejo računati.

Toliko uvodno, več o PUSTOVANJU na Slovenskem bomo pri “SLOVENIANI” še pisali.

L.r. Janez Kepic-Kern, odg. urednik in lasnih edicij “SLOVENIANA”

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Call Now Button